Domorodna vrsta je vrsta, podvrsta ali nižji takson, ki živi na območju svoje običajne (pretekle ali sedanje) naravne razširjenosti, tudi če se tu pojavlja le občasno. To velja tudi za območja, ki jih je vrsta lahko dosegla sama, bodisi s hojo, letenjem, prenosom z vodo ali vetrom ali drugimi načini razširjanja.
V projektu se bomo ukvarjali z aktivnostimi, ki bodo imele pozitiven vpliv na ohranjanje naših domorodnih vrst dvoživk in plazilcev. Posebej se bomo osredotočili na močvirsko sklednico (Emys orbicularis) in človeško ribico (Proteus anguinus). Prav tako se bomo ukvarjali s kačjim pastirjem - koščičnim škratcem (Coenagrion ornatum). |
Opisi domorodnih vrst dvoživk
|
Opisi domorodnih vrst plazilcev
|
Opisi domorodnih vrst dvoživk so dostopni na spletni strani Centra za kartografijo favne in flore [CKFF].
|
Opisi domorodnih vrst plazilcev so dostopni na spletni strani projekta Plazilci Slovenije - jih poznamo?
|
Koščični škratec (Coenagrion ornatum) (Sélys, 1850)
Statusu evropsko zavarovane vrste navkljub je koščični škratec ena slabše poznanih vrst kačjih pastirjev v Sloveniji, podobno pa velja tudi za vrsto na sploh. V okviru terenskega dela projekta bomo štiri dni v maju in juniju 2017 ciljno popisovali nekatere življenjske prostore koščičnega škratca v Vipavski dolini in na Ljubljanskem barju.
OPIS VRSTE: Koščični škratec je eden od petih vrst iz rodu škratcev (Coenagrion spp.), ki potrjeno živijo v Sloveniji. Razpon njihovih kril je 17 do 24 mm, njihova telesa pa so dolga približno tri centimetre. Kot pri ostalih škratcih so samci modro črni, od preostalih vrst ga ločimo po črnem vzorcu v obliki črke »W« na drugem zadkovem členu in po nazobčanem spodnjem robu postokularnih peg. Na 3. in 4. zadkovem členu je črn vzorec na spodnjem robu člena, po sredini se podaljšuje v značilno špico, nikoli pa ob stranicah. Naslednji trije členi so še bolj črno obarvani, nato sta 8. in zgornji rob 9. člena modra, konec zadka pa je zopet črn. Samice so temnejše in običajno v kombinaciji črne in zelene barve. Vrsta je spomladanska, tako lahko pri nas odrasle vidimo od konca aprila pa do sredine julija. HABITAT VRSTE: Njegov habitat so počasi tekoče osončene vode z več plavajoče vegetacije. Primarno se je pojavljal v močvirnatih izvirih, osončenih počasi tekočih potokih in razlivajočih se kraških izvirih, dandanes pa zaseda večinoma sekundarne habitate antropogenega nastanka, kot so drenažni jarki in kanali počasi tekočih plitvih vod. Ti imajo zmerno razvito submerzno in emerzno vegetacijo, ki nad vodo ne dela preveč sence. Značilnost najdišč je ekstenzivna raba okoliških površin, večinoma so to travniki in njive. RAZŠIRJENOST VRSTE: Osrednja razširjenost koščičnega škratca sta jugovzhod Evrope in jugozahod Azije, vendar se povsod pojavlja v majhnih populacijah in ni nikjer pogosta. So slabi letalci in se večinoma zadržujejo le na majhnem območju v bližini razmnoževalnega habitata, kar je pomembna njihova lastnost pri načrtovanju varstva vrste. V Sloveniji je razširjen po vsej državi, a je povsod redek, malo pa je tudi recentnih podatkov o pojavljanju vrste. Poleg na Ljubljanskem barju in v Vipavski dolini, kjer dosega največje velikosti populacij, ga najdemo še na Bloški planoti, v Slovenski Istri, na Goričkem in na jugovzhodu Prekmurja ter mestoma še na Dolenjskem, na severnem Gorenjskem ter na Štajerskem, nekaj lokacij je še raztresenih drugod po Sloveniji. Z večine vod je znanih le po peščica osebkov, najdbe stadijev, ki pričajo o razvoju, pa so izjemno redke. OGROŽENOST IN VARSTVO VRSTE: Koščičnega škratca ogrožajo predvsem izginjanje naravnih habitatov, kot tudi pretirano urejanje ali zaraščanje antropogenih habitatov – gosta razrast obrežne vegetacije, ki zasenči vodo, mu ne ustreza. Za ohranitev populacij koščičnega škratca je potrebno ohranjanje ugodnega vodnega režima, preprečevanje onesnaževanja vode, preprečevanje zaraščanja, kjer je to potrebno, in ob tem ohranitev nekaj bližnjih ekstenzivnih travnikov in grmišč, kjer se vrsta prehranjuje in počiva. Za Evropo je znano, da so populacije vrste v upadanju. Vrsta je vključena na Prilogo II Direktive o habitatih, ki določa ohranjanje vseh njegovih habitatov v državah članicah Evropske unije. Na obeh geografsko relevantnih rdečih seznamih kačjih pastirjev pri Mednarodni zvezi za ohranjanje narave in naravnih virov (IUCN), tj. rdečem seznamu kačjih pastirjev Evrope in Sredozemlja, je označen kot potencialno ogrožena vrsta (Near Threatened - NT). V Sloveniji je koščični škratec kot ranljiva vrsta (V) uvrščen v Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah je tudi zavarovan in uvrščen na njeno prilogo 2A (varstvo habitata). Tako kot drugod na območju areala vrste, je vrsta tudi pri nas ogrožena in potrebna aktivnega varstva, saj se njeni habitati najmanj zaraščajo. Kanale in druge vode, v katerih se vrsta pojavlja, bi morali občasno kositi oziroma z njih odstranjevati vegetacijo na način, da se ohranjajo primerno zarasli kanali. Ohranjanje oziroma vzdrževanje ugodnega stanja habitata tako ni zahtevno, a je redno potrebno. Pozorni pa moramo biti tudi na preostale zahteve vrste. |