HitridiomikozaHitridiomikoza je glivična bolezen dvoživk. Povzročata jo glivi Batrachochytrium dendrobatidis (Bd) in Batrachochytrium salamandrivorans (Bsal). Za glivi so značilne vodne zoospore, s katerimi okužijo kožo dvoživk. Bolezenski znaki se kažejo predvsem kot razjede na koži. Živali so izčrpane, podhranjene in pogosto poginejo. Hitridiomikoza je trenutno morda največji povzročitelj upada biodiverzitete zaradi bolezni na svetu.
|
Bd - Batrachochytrium dendrobatidis |
Bd je bila prvič opisana leta 1998 in je povzročila masovna izumrtja dvoživk po vsem svetu. Okužene postanejo predvsem brezrepe dvoživke. Predvideva se, da je v zadnjih 30 letih zaradi te bolezni izumrlo najmanj 200 vrst žab. Čeprav še ni povsem jasno od kje bolezen izvira, največ študij potrjuje hipotezo, da je bolezen dokaj nova. Po svetu se širi s pomočjo človeškega vpliva. Bodisi s okuženimi vrstami, ki so kasneje izpuščene v naravo. Kot tudi z okuženo opremo in transportom. Gliva, ki povzroča bolezen, lahko preživi pri temperaturah med 4 in 25 °C. V Sloveniji so tej bolezni izpostavljene vse dvoživke. |
Bsal - Batrachochytrium salamandrivorans |
Bsal je novejša bolezen, ki je bila prvič opisana leta 2013. Bolezni so izpostavljene predvsem repate dvoživke (močeradi, pupki, močerili). V naravi se je prvič pojavila na Nizozemskem, kjer je povzročila masovne pogine navadnega močerada (Salamandra salamadnra). Trenutno je v Evropi v naravi prisotna še v Belgiji in Nemčiji. Predvideva se, da je bolezen v Evropo prišla iz Azije preko trga s eksotičnimi živalmi. Optimalno območje rasti te glive je med 10 in 15 °C. V Sloveniji so tej bolezni izpostavljene predvsem repate dvoživke kot so močeradi in pupki. Katastrofa bi bila, če bi bolezen zašla v podzemlje, saj bi lahko povzročila izumrtje človeške ribice (Proteus anguinus). |
Ozaveščanje o bolezniEden izmed ciljev projekta bo zadostno ozaveščanje javnosti o nevarnosti hitridiomikoze. Izvedli bomo predavanja in delavnice pri katerih bomo demonstrirali znake bolezni, kako se bolezen prenaša in ustrezne postopke razkuževanja opreme.
|
Raziskave razširjenosti bolezniV Sloveniji še ni bilo opravljeno testiranje za prisotnostjo hitridiomikoze v naravne okolju. V projektu bomo testirali domorodne vrste dvoživk za prisotnostjo hitridiomikoze. Testirali bomo predvsem ogrožene populacije dvoživk. Rezultati bodo pokazali ali je bolezen že prisotna v okolju.
|